ZAKLONIŠČE PREPEVA
‘Hoću da živim’ napoveduje novi album
Goriško-ljubljanska rokerska naveza Zaklonišče prepeva v ogenj pošilja prvi single s prihajajoče nove plošče. S priredbo pesmi I Wanna Live, ki so ga prepesnili v Hoću da živim, se tako poklanjajo kultnim newyorškim punkrockerjem Ramones. Kot kolaž posnetkov s koncerta bodo single čez dober mesec predstavili tudi v video obliki.
Omenjeni single je prva pokušina v ducatu novih, ki jih bo Zaklonišče prepeva zapeklo na prihajajoči plošči. V studiu na Metelkovi medtem končujejo snemanje preostalih skladb, pod katere so se podpisali Vanja Alič, Borja Bolčina, Mitja Marussig in Peter Baroš. ‘Na albumu, ki bo izšel septembra, bo 13 skladb. Prav gotovo gre za avtorsko najbolj zrel album doslej, ki bo tudi tematsko nekoliko drugačen od predhodnih. Na plošči se bo znašla tudi skladba Samo da prođe demokratija, ki navdih črpa prav iz vstajniškega gibanja,’ je povedal frontman Vanja Alič.
V vmesnem času so se več kot uspešno preizkusili tudi brez elektrike, v akustiko predelane skladbe pa so premierno predstavili na Orto festu. Med njimi tudi protestniško himno Samo da prođe demokratija, ki bo tudi na plošči ostala akustična. Zakloniščarji so sicer po krajšem premoru v zadnjem času spet koncertno bolj dejavni, med drugim so nastopili kot gostje Riblje Čorbe v ljubljanskih Križankah, na zaključku Majskih iger in na festivalu Suoni nella notte v mestecu Cerreto Guidi v Toskani.
V singlu ‘Hoću da živim’ Zaklonišče prepeva na svoj način dokazujejo, da jim kljub nedavnemu izletu v akustične vode udarno drgnjenje kitarskih strun še vedno več kot leži. Ponovno pa se seveda niso izognili ironiji, ki je od samega začetka ena od njihovih značilnosti. Ker se večina članov benda približuje štiridesetemu letu, eden pa je že presegel to magično mejo, tokrat »tožijo« nad leti, ki vse bolj pritiskajo na njihova pleča, tako da se »težko stlačijo v avto in še težje izstopajo iz njega«, kako pod kapo skrivajo sive lase, v trgovini pa jih, začuda, že naslavljajo z »gospod«. A optimizma jim seveda ne zmanjka, saj v refrenu zatrjujejo, da se kljub vsemu ne dajo.