Ice On Fire
Ice On Fire predstavljajo Zadnji ples!
Navdih pesmi Zadnji ples je zgodba o bridkem a neizbežnem koncu dolgoletne zveze, kjer po navadi v času razhajanja v zraku ostane veliko nerazrešenih stvari, postavljajo se nove meje, nekatere pa se tudi prekoračijo.
Pesem ujame trenutek, ko se na mizo položijo zadnje karte in zadnje besede, ki rešijo par iz tega mučnega “limba” (an uncertain period of awaiting a decision or resolution; an intermediate state or condition).
Kljub temu, da so bile nekatere stvari dovolj jasne že pred tem zadnjim trenutkom, še vedno zaboli, ko se jih dokončno izreče. Drug do drugega ne gojta nobenih zamer, ampak se s tem sprijaznita, in se na nek način z zadnjim plesom poslovita drug od drugega. Fant želi dati še zadnjo solzo v slovo, vendar mu tudi to več ne uspe, saj se je v vsem tem času že uspel sprijazniti s svojo usodo.
Foto: Matic Gabriel
Janez Janežič – Johnny: “Inspiracija za pesem je bila povsem moja osebna izkušnja. Niti ne bom kompliciral in bom preprosto rekel, da je bila ‘posneta po resničnih dogodkih’. Tudi glasbene ideje: akordi, melodije, tempo – celotna pesem se odvija na enak način, kot so se stvari v tistem trenutku odvijale zame. Izkušnja je bila preprosto tako močna, da je pesem padla skupaj izjemno hitro. Se še spomnim, ko sem se obotavljal, ali želim svoj demo poslati fantom… ampak ker smo bili ravno sredi pisanja novega albuma in nam je voda že krepko tekla v grlo, sem moral dati vse svoje ideje na plano. Ni mi žal.”
Foto: Matic Gabriel
Videospot
Videospot so fantje ponovno posneli s sedaj skoraj standardno ekipo. Matic Gabriel je bil glavni režiser, snemalec, poskrbel pa je tudi za montažo. Na snemanju mu je pomagal Amadej Hercog, za fotografije je poskrbela Tjaša Jankovič, bend je oblekla in polepšala Lea Behek, v ogromno pomoč pa je bila tudi Petra Jankovič.
Zgodba tokrat povsem sovpada s pesmijo, saj so želeli biti preprosti in direktni, slečeni. Začne se s pozdravom dekleta, ki je prišla po svoje stvari v stanovanje, konča pa se z zadnjim plesom v dežju z vmesnimi veselimi in žalostnimi momenti spominov, ki jih doživljata zelo krhko in nerodno. Kot je rekel Matic: »najboljše so direktne in resnične zgodbe«.