Sleaford Mods
Predstavljata danes objavljen album ‘UK GRIM’
Sleaford Mods z zadovoljstvom predstavljata novi album, ki nosi naslov “UK GRIM”, izšel je pod okriljem založbe Rough Trade prav danes, 10. Marca 2023. Album bo dostopen na standardnem LP vinilu v črni, srebrni ter v beli različici, na voljo pa bo tudi v obliki CD-ja in audio kasete. Zadnji trije albumi dvojca iz Nottinghama so zasedli prvih deset mest glasbenih lestvic v Veliki Britaniji, zadnji album, »Spare Ribs« (Rough Trade Records, 2021), pa je zasedel najboljših prvih pet mest na otoških lestvicah.
Najavljen album je najbolj plesni album do sedaj, hkrati pa je hiter in zrel pogled na življenje ter na surovo stvarnost naše sedanjosti. Naslovni singel, istoimenska naslovna pesem »UK Grim«, nadaljuje neverjetno sposobnost tandema Sleaford Mods, da s pronicljivo vizijo vnaša v naša življenja energične elemente, ki pod vprašaj postavljajo družbeno realnost, obenem pa z vsakim novim izdelkom vnašata nove inovacije v elektronsko glasbo. Minimalni, a impresivni ritmi skladbe še dodatno podpihujejo družbeno angažirano kritičnost. To je preprosto glasba za um in za telo.
Videospot za pesem »UK GRIM« je režiral britanski umetnik, ki ustvarja kolaže, Christopher Spencer, za Sleaford Mods je ustvaril niz originalno brutalnih in prav tako satiričnih umetniških del.
Novi materiali prinašajo zvok, ki opisuje sedanjost, ne samo v družbeno angažiranih besedilih Jasona Williamsona, ampak tudi v produkcijsko dovršeni glasbi Andrewa Fearna, ki je na tem izdelku sodeloval s kreativno silo ameriškega rock benda Jane’s Addiction – Perryjem Farrelom in Daveom Navarrom ter tudi s Florence Shaw, izjemno vokalistko britanskega benda Dry Cleaning.
Ko govorimo o motivih, ki so vzpodbudili njun angažirani poetski protest, dvojec Sleaford Mods ta bes, ki je uperjen direktno proti družbi, obkrožata tudi z ljubeznijo, ki je namenjena – ljudem. Prav zato je »UK GRIM« hkrati slavolok, postavljen ljudstvu in na drugi strani napad na vladajoči razred, ki na egoističen način zadovoljuje lastne napihnjene potrebe. »Mogoče sva ponosna na našo državo. Mogoče sva ponosna, da sva Britanca,« pojasnjuje Williamson, »mogoče sem ponosen na umazane sive ulice ter na zanič vreme in seveda na trapasto ulično modo, ki se ji vedno znova prilagajam. Gre preprosto za to, da Britanci, na katere smo ponosni, sploh niso podobni vsem tistim Britancem, ki želijo imeti oblast nad nami.«