Partibrejkerse 20.3@Kinošiška
Rockerske legende nekdanje Jugoslavije bodo zatresle Slovenijo.
Beograjska rockovska zasedba Partibrejkers, ki se je zapisala v zgodovino garažnega rocka na območju nekdanje Jugoslavije, bo konec marca zatresla slovensko prestolnico. Po krajšem premoru se namreč Brejkersi spet vračajo na odre.
Je Partibrejkerse sploh treba predstavljati? Skupino Partibrejkers so leta 1982 ustanovili pevec Zoran Kostić – Cane, bobnar Goran Bulatović – Manza, kitarist Nebojša Antonijević – Anton in kitarist Ljubiša Kostandinović. Svoj debitantski album so izdali leta 1985. Njihovo kreativno podajanje glasbe temelji na odlični ritmični sekciji, izvrstni kitari in prepoznavnem vokalu Zorana Kostića – Caneta.
KINO ŠIŠKA, 30. 3. 2018 ob 20h
PARTIBREJKERS + Vizelj (predskupina)
Skoraj 40 let delovanja
Ikone balkanske glasbene scene so v skoraj 40 (!) letih obstoja poskrbeli za nepozabne himne in hite Jugoslavije, kot so Hoću da znam, Kreni prema meni in 1000 godina.
Odigrali so izjemno število koncertov, s svojim intenzivnim blues rockom in aktivistično držo pa so se v glasbeno zgodovino naše regije zapisali kot čiste legende in bend, ki bi ga moral vsak od nas videti vsaj enkrat v življenju.
Bogato biografijo benda Partibrejkers je težko strniti v nekaj stavkov, da se ne bi izgubila dejstva, ki jih mlajši oboževalci o njih še ne vedo.
Od njihovega prvega nastopa v Dadovu leta 1982 domača rock scena ni več ista. Svojo zgodbo so začeli pripovedovati intenzivno, z jasnimi besedili, ostrimi melodijami in iskrenim uporniškim slogom, s katerim se je poistovetilo veliko število mladih v 80.
Njihovi demo posnetki pesmi Hiljadu godina in Večeras so postali himne mladine tedanje Jugoslavije. Rojevali so se hiti, odigrali so nešteto koncertov, na določeni točki v karieri so v Zagrebu celo odigrali pet koncertov v treh dneh.
Z aktivizmom poskušali spremeniti svet
Partibrejkers spadajo med redke bende, ki so s svojim glasbenim aktivizmom poskušali spremeniti svet. Ob razpadu Jugoslavije so člani Ekatarine Velike, Električnega orgazma in Partibrejkersev ustvarili “bend” Rimtutituki, v okviru katerega so posneli cinično protivojno pesem Slušaj ‘vamo. Rimtutituki so nastopili tudi na Dunaju na protivojnem in antirasističnem festivalu. To je bil edinstven angažma, o katerem se govori še danes.
V vojnih letih je bil “rokenrol” prezrt, a obstanek Partibrejkersev je bil neizbežen. Bend je nadaljeval delo leta 1996 in kljub predahu naredil zgodovinsko pomembno stvar – s povratniškim koncertom v Novem Sadu in razprodanim nastopom na Tašmajdanu v Beogradu so v vélikem slogu vrnili “rokenrol” v ti dve mesti. Partibrejkers so po tem nastopali povsod po prostoru nekdanje Juge, pa tudi v Nemčiji, Veliki Britaniji in Kanadi.
Kljub dobrim trem desetletjem delovanja so Partibrejkers sposobni premakniti tudi uspavane mmožice, njihova glasba pa še zdaleč ni odraz le enega obdobja zgodovine.