”BIJEDA”
Jeseni album ‘Overflow & Miškina’!
Po dveh letih premora se hrvaška rawk’n’roll kombinacija z imenom Owerflow vrača! V 23 letih ustvarjanja so Overflow izdali šest studijskih albumov v angleškem jeziku, igrali po raznolikih prizoriščih po Evropi (Nizozemska, Nemčija, Francija, Belgija, Avstrija, Madžarska, Češka, Italija …), se odpravili na promocijsko turneja po ZDA in Kanadi ter odigrali na stotine koncertov v regiji. Tokrat Goran, Nikita, Zoki in Krt najavljajo velik preobrat v njihovi karieri – prvič skladbe nastajajo v hrvaškem jeziku!
In ne samo to. Nov album ‘Overflow & Miškina’ je v celoti spisan v sodelovanju z enim od največjih književnikov hrvaške zgodovine, Mihovilom Pavlekom Miškino! Kako je to mogoče in zakaj Miškina? O tem se je razgovoril Goran Živković, frontman:
”Ljubitelji zgodovine so čudna bitja. Nekateri zbirajo stare predmete, drugi berejo knjige do nezavesti, tretji se zakopljejo v arhive, stare časopise. Večina pa ime neobičajne skrite želje – morda spoznati Napoleona, se sprehoditi po ulicah Rima v času Cezarja ali obiskati kakšen Osmanski harem. Jaz sem, priznam, eden od njih. Moj fetiš je manj ambiciozen. Pravzaprav sem vedno, ko sem odprl svojo dušo, naletel na posmeh. Dal bi svoje desno jajce, levo ledvico in najverjeteje tudi 10 let življenja samo za en dan v obdobju med obema vojnama. Tam nekje, recimo, v sredini dvajsetih let prejšnjega stoletja. Kar je neobičajno in kar je izzvalo prej omenjen posmeh je dejstvo, da tega dneva ne bi želel preživeti v npr. Berlinu, ki je bil takrat center svetovne kulture, ali Parizu, središču boemov in razvrata, niti ne v New Yorku, ki je postajal svetovna prestolnica. Ta dan bi preživel v mestu, ki ga imam najraje – Koprivnici. Sprehodil bi se po ulicah, vdihaval vonjave iz domačih ognjišč, na postaji opazoval parne lokomotive, šel bi v trgovine, k obrtnikom in še posebej v krčmo, kjer bi se skušal zapiti poslušajoč takratne šank modrosti. To bi bil izlet iz mojih sanj. Ampak to, za sedaj, ni mogoče.
Pa sem prišel na idejo – morda lahko poskusimo drugače. Vzemimo vodiča! In ali obstaja boljši vodič kot je pesnik, pisec in mislec? Človek, ki je opazoval svet okoli sebe in se z njmi ni pomiril ampak ga je poskušal oblikovati? Tako smo se začeli družiti z Miškino. Bil nam je dober vodič. Spoznali smo življenje v njegovem rodnem Đelekovcu pred stotimi leti. Ko smo staknili njegove stihe z našo glasbo smo si morali zamisliti vasi, velike družine z množico otrok, kateri so mnogokrat ostajali lačni. In okolje, kjer je bila lakota prej pravilo kot izjema. Morali smo si zamisliti težek vonj hleva, v katerem je Miškina kot otrok živel skupaj z živino, kot je bila v tistem času naloga vsakega sina edinca. Čutili smo njegov odpor do očeta, ko mu je prepovedal pisanje. In zelo dobro smo razumeli njegovo družbeno ozaveščenost, ko smo skušali v glasbo prenesti bolečino, ki jo je Miškina vrezal v svoje stihe po smrti žene. Zgodbe, ki jih Miškina prinaša, izvirajo iz podravskega blata a dosegajo globalen značaj. Boj proti revščini, proti neznanju in tisti najtežji – boj s samim sabo, je v njegovih delih razdelan v zavidljive globine. Mihovil Pavlek je velik človek. Tako velik, da je bil uničen s strani največjega zla v 20. stoletju. Kmalu so ugotovili, da jih moti.
Moji prijatelji, sopotniki, glasbeniki so briljirali na vsakem koraku. Vsako idejo, ki je dobra, so pretvorili v malo glasbeno čudo, ki ježi kožo. Posebno zadovoljstvo je, ko sta Nikica in Zoki na vajah v elementu. Takrat bas in kitara postaneta en instrument, ki je mnogo več od seštevka vseh strun skupaj. Marko je vnesel mir. Najmlajši, a najmodrejši. In šli smo po poti polni entuziazma. ”Odlična ideja,”, ”To bo super,”, ”Genialno!”. No – vedno ni bilo tako. Ustvarjati glasbo na tekste, še posebno na stihe, napisane v hrvaškem jeziku, je bilo za nas nekaj novega. Te stihe smo enostavno morali spoštovati, paziti nanje in jih negovati. Svobodo, ki jo imamo v drugačnih okoliščinah z našimi teksti smo morali takoj pozabiti. Večkrat smo menjali celoten koncept in način razmišljanja o projektu in na koncu je zmagal najbolj neposreden: Overflow meets Miškina v pravem pomenu besede, brez okolišenja. Gremo!
Ni še vse gotovo. Sledi poliranje, še malo razmišljanja in spet poliranje. Vseeno – začelo se je! Prva skladba Bijeda je zunaj in upam, da jo bodo ljudje čutili enako kot mi. Poleg tega ni mala stvar, da sta pri albumu vključena tudi Mali in Kono – onadva sta avtorja najboljših Overflow skladb.
In tako sem potoval v preteklost. Odlična izkušnja zaradi dobre družbe. Tukaj mislim predvsem na Mihovila Pavleka in njegov opus. Vse dd njegove tragične smrti v letu 1942. Miškina je ustvaril veliko; in če album premakne mladino, da prebere kaj ima za povedati, smo mi svoje naredili.”