posebni gost: BRANKO DJURIĆ – DJURO
Ob 30. obletnici delovanja skupine so Psihomodo Pop predstavili novi single Grički izotop, za slovenske oboževalce pa pripravljajo tudi koncertno glasbeno poslastico. 8. decembra bodo v Kinu Šiška odigrali poseben koncert s presekom najbolj zanimivih skladb iz celotne kariere, gost pa bo njihov dolgoletni prijatelj, vedno aktualni in zabavni Branko Djurić – Djuro. ‘Katere pesmi bo nastopil z nami, se še dogovarjamo.’
Djuro je sicer njihov dolgoletni prijatelj, poznajo se še iz časov nekdanje Jugoslavije in so sodelovali že pri projektu Top Lista nadrealista. ‘Od teh dni je ostalo iskreno prijateljstvo in še vedno se družimo.’
Kot uvertura v koncert bodo nastopili izvrstni Hamo, zmagovalec Slovenske popevke 2012, in njegovi Tribute to love, ter sveža rock zasedba Evil Eve.
Psihomodo Pop ostajajo skupina, ki prav gotovo ni zaman osvojila številnih glasbenih nagrad in je nase v dolgih letih kreative opozorila tudi v tujini – vedno namreč znajo ustvariti posebno atmosfero in imajo zvesto publiko, ki je naklonjena rock’n’rollu, začinjenim z nepozabno scenografijo zabavnega in vedno nasmejanega Davorja Gobca. Kultna zasedba je v 30 letih glasbenega ustvarjanja doživela in preživela marsikaj, nanizala številne uspehe in prepričala občinstvo s koncerti, predvsem pa se je zasidrala pri ljubiteljih rocka kot ena tistih skupin, katerih plošček na polici s cedeji preprosto ne sme manjkati. Ob 30. obletnici delovanja predstavljajo novo pesem z naslovom Grički izotop, ki je bila posneta v živo v klubu Sax v Zagrebu aprila letos. Glasbo in besedilo je napisal Davor Slamnig, pod aranžma pa se podpisuje Psihomodo Pop.
O bendu:
Hrvaška petčlanska glasbena skupina Psihomodo Pop je bila ustanovljena leta 1983, na temeljih skupine Neron, v kateri sta takrat igrala Tigran Kalebota – Tigi in Smiljan Paradiš – Šparka. Ko se jim je pridružil karizmatični frontman Davor Gobac, ki je že pri trinajstih igral v punk skupini Klinska pomora, so se preimenovali v Psihomodo Pop.
Njihov prvi album Godina zmaja, izdan leta 1988, je zasedbo nemudoma povzdignil v status vodilne skupine takratne rock scene. Skladbo Ja volim samo sebe (v angleščini z naslovom I’m in love with Gobac) so v številnih časopisnih anketah razglasili za skladbo leta. Istega leta so se podali na odre na Nizozemskem, kjer so se potegovali za Grote prijs of Netherland (Velika nagrada Nizozemske) in bili izmed 600 rock skupin izbrani med 6 najboljših. Ta uspeh je opazila tudi legendarna glasbena televizija MTV, kjer so se še dolgo potem vrteli videospoti zasedbe. Po številnih uspešnih nastopih na Nizozemskem je leta 1989 skupina izdala album Live in Amsterdam.
Naslednje leto so se odpravili na trimesečno turnejo po takratni Sovjetski zvezi in tam igrali na 60 razprodanih koncertih. Ko se se vrnili, so izdali videokaseto Briliant Video Psihomodo Pop in sodelovali na kompilaciji ZG rock forces live. Vrhunec leta 1990 pa sta bila nastopa s svetovno znano punk rock zasedbo Ramones na koncertih v Ljubljani in Zagrebu. Istega leta so izdali tudi tretji album Sexy magazine, ki ga je občinstvo dobesedno razgrabilo, a zaradi začetka vojne ni doživel promocijske turneje.
Na albumu Tko je ubio Mickey Mousea iz leta 1992 se med drugimi nahajajo tudi skladbe, ki jih je skupina izvajala v številnih otroških oddajah. Njihov album Srebrne svinje iz konca leta 1993 pa je po mnenju številnih kritikov najboljša in najzrelejša stvaritev te skupine. Na njej sta tudi hita Osječam se haj in Starfucker. Za slednjega so posneli videospot v sodelovanju z – do takrat še neznanim – Radislavom Jovanovim – Gonzom, ki je s svojo kvaliteto postavil nove standarde v video produkciji. Spot je leta 1994 na Filmskem festivalu v Zagrebu osvojil prestižno nagrado Oktavijan, leto kasneje pa še nagrado Porin, za najboljši spot leta.
Videospot za skladbo Natrag u garažu z “The best of” albuma Unpljugd je bil leta 1996 največkrat predvajani spot na številnih hrvaških televizijah. Ta album so Psihomodo pop posneli z akustičnimi glasbili, kar je bil takrat velik svetovni trend. Iz skupine je v tem obdobju odšel Saša Radulović, na njegovo mesto pa je prišel Jurij Novoselić – Kuzma (Film, Disciplina kitschme, Haustor).
Leta 1997 je izšel CD Sextasy, ki ni bil le tonski zapis, temveč interaktiven CD, ki je vseboval tudi podatke o članih skupine in druge zanimivosti. Ovitek tega CD-ja je bil nagrajen z nagrado Porin, hit Bože čuvaj Psihomodo Pop pa je pristal na prvem mestu številnih glasbenih lestvic.
Leta 1999 je skupina izdala koncertni album, posnet v Mariboru. Leto kasneje je izšel album Debakl, ki jim je leta 2001 prislužil še eno nagrado Porin, tokrat za najboljši rock album. Za skladbe s tega albuma Baby, Duga devetka in Cijeli sam od stakla so fantje pripravili tudi videospote.
Leta 2004 so izdali ploščo album Plastic fantastic, na kateri se nahajajo uspešnice Linoleum Boy, Daj Mi Pusu, Lagano Padam in Baš Kao, za katero pa so posneli spot na koncertu ob 20. obletnici skupine v prepolnem zagrebškem Domu Sportova. Dve leti kasneje so izdali DVD kompilacijo Tekučih 20 z vsemi videospoti in avtorskimi deli članov skupine.
Njihova kariera se je nadaljevala leta 2007 z dvojno “best of” kompilacijo Ultimate Collection, leto kasneje pa so posneli 12 novih skladb za novo ploščo Jeee! Jeee! Jeee!, ki je izšla leta 2009. S to ploščo so se Psihomodo Pop definitvno vrmili k svojim glasbenim koreninam, z njo pa proslavlili 26. obletnico delovanja. Za pesem Domovine sin so posneli tudi videospot, ki ga je režiral sloviti Radislav Jovanov –Gonzo.
Zasedba:
Davor Gobac – vokal
Vlatko Čavar – Brada – kitara
Jurij Novoselić – Kuzma – sax, klaviature
Tigran Kalebota – Tigi – bobni
Smiljan Paradiš – Šparka – bas