Music24 - All day music

SIGUR RÓS@MARS FESTIVAL

 

 

 

 

 

 

 

 

SREDA, 5. SEPTEMBER 2012_TRG LEONA ŠTUKLJA, MARIBOR

Sigur Rós prihajajo na letošnji slovenski del Mars festivala, ki bo potekal v Mariboru, v okviru Maribor 2012 – Evropska prestolnica kulture v sredo, 5. septembra na Trgu Leona Štuklja (Maribor). Na odru letošnjega Mars festivala se jim bodo pridružili še drugi glasbeni izvajalci iz Slovenije in širše regije – kdo, bo znano v kratkem. Tokrat predstavljamo Sigur Rós!

»Nočemo postati superzvezde ali milijonarji. Preprosto bomo za vedno spremenili glasbo in način razmišljanja ljudi o njej«

Sigur Rós sestavljajo Jón Þor (Jónsi) Birgisson (vokal, kitara), Kjartan (Kjarri) Sveinsson (klaviature), Orri Páll Dýrason (bobni) in Georg (Goggi) Holm (bas kitara). Sigur Rós prihajajo iz Islandije, otoške države na skrajnem severu Evrope. Njihova glasba je v očeh kritikov in javnosti vedno vsebovala kanček tiste severnjaške melanholije in je vedno bila, če se sploh lahko tako izrazimo, geografsko zaznamovana – tako z miti in zgodbami kot s pokrajinskimi posebnostimi in naravnimi lepotami Islandije. Sigur Rós so nastali leta 1994, na dan rojstva Jónsijeve sestre Sigurrós – od tod tudi ime skupine. Ustvarjalni Islandci so v svoji bogati in zanimivi glasbeni karieri do danes izdali šest studijskih albumov, album remiksov, dva koncertna albuma in sodelovali pri kopici drugih (glasbenih) projektov.

Od upanja do dobrega začetka …

Sigur Rós so do snemanja njihovega prvenca ‘Von’  (upanje) prišli s – pleskanjem; studio, v katerem so album posneli so v zameno za snemanje prepleskali sami. Album, ki je izšel leta 1997 je pretežno nepoznan; gre za izredno eksperimentalen, ambientalen album, ki je sprva izšel zgolj na Islandiji. Produkcija albuma je bila dolgotrajna in končen rezultat je bil povsem drugačen od prvotnih studijskih posnetkov; Sigur Rós so končni material sprva želeli zavreči in vse posneti znova, a so na koncu album le izdali. Le leto kasneje je sledil izid albuma remiksov ‘Von Brigði’ (koš), ki je vseboval tudi skladbo ‘Leit af lífi’, ki je Sigur Rós niso umestili na album ‘Von’. Preostale skladbe so s strani različnih islandskih glasbenikov (GusGus, Múm …) predelane skladbe iz albuma ‘Von’.

Zasedba je svoj kultni status v glasbeni zgodovini pridobila s svojim drugim albumom, pravo glasbeno mojstrovino, naslovljeno ‘Ágætis Byrjun’ (dober začetek). Tudi ta album je sprva izšel le na Islandiji, kasneje so ga pri FatCat Records izdali tudi v Veliki Britaniji. Tukaj se zgodba o uspehu za Sigur Rós resnično začne. Album so kritiki prehvalili po dolgem in počez, Sigur Rós pa so se prvič odpravili na svetovno turnejo, v okviru katere so večino datumov razprodali v hipu. Ime je album dobil na podlagi komentarja znanca zasedbe; ob prvem poslušanju bodoče naslovne skladbe je izjavil: ”No, to pa je dober začetek.” Sigur Rós so se z njim očitno strinjali in nastal je nov album, ki je na svetovno glasbeno sceno udaril kot strela z jasnega ter presenetil vse. Nihče ni pričakoval, da bo album neznanih, sramežljivih mladeničev iz Islandije, spisan v Islandščini, dosegel takšen uspeh. Še pred izidom albuma so Sigur Rós na svoji spletni strani zapisali: »Nočemo postati superzvezde ali milijonarji. Preprosto bomo za vedno spremenili glasbo in način razmišljanja ljudi o njej«. Njihova matična založba je pričakovala prodajo albuma okoli 1500 izvodov, do danes se je album prodal v več milijonih izvodov. Verjetno jim je le-to uspelo.

Izmišljen ‘jezik’, album brez naslova in zahvala …

Tretji album ‘( )’ so Sigur Rós izdali leta 2002. Album brez naslova in hkrati brez besedil se je glasbeno odmaknil od predhodnika; temnejša glasba, bolj groba produkcija in na splošno manj ”spevne” skladbe. Tako kot album ‘( )’ nima naslova in spremnih tekstov, tudi skladbe na njem nimajo besedila. Jónsi jih izvaja v izmišljenem ‘jeziku’, poimenovanem Vonlenska (iz besede Von (upanje) – Vonlenska je bila uporabljena že na albumu Von). Seveda ne gre za jezik v pravem pomenu besede – gre za uporabo glasu kot instrumenta, izvajanje skladb s pomočjo brezpomenskih zlogov. Album ‘( )’ so Sigur Rós snemali v svojem studiu Sundlaugin (bazen; studio je nekdaj resnično služil kot bazen). Kljub temu, da skladbe na albumu nimajo ne besedila ne naslova, so Sigur Rós na svoji spletni strani objavili neuradne naslove skladb, ki pa se dandanes pogosto uporabljajo.
Po izidu albuma so se Sigur Rós odpravili na obširno turnejo, leta 2003 pa so združili sile s skupino Radiohead za plesni projekt Split Sides (avtor: Merce Cunningham). Kasneje je del, ki so ga za projekt napisali Sigur Rós, izšel v obliki EP-ja ‘Ba Ba Ti Ki Di Do’ (del, ki so ga napisali Radiohead, ni bil objavljen).

Leta 2005 so Sigur Rós izdali nov studijski album naslovljen ‘Takk…’ (hvala), ki je kmalu po izidu postal njihov najbolje prodajan album vse od danes. V nasprotju s predhodnikom album vsebuje besedila (v Islandščini seveda). »Tokrat je bilo pisanje besedil zabavno. A še vedno pisanje tekstov za nas ostaja izziv, saj se težko izražamo skozi besedila,« je osvetlil situacijo Jónsi.

Nazaj domov …

Leta 2007 je izšel album ‘Hvarf/Heim’ (izginulo/ doma)  ter dokumentarni film ‘Heima’ (domovina). Na manjši turneji po rodni Islandiji, katere rezultat sta tako album kot dokmumentarec, so Sigur Rós izvedli tudi nekaj koncertov v akustični verziji, ki so predstavljeni na dokumentarnem filmu ‘Heima’. Dvojni album pa je razdeljen na dva dela – ‘Hvarf’ (izginulo) prinaša še neizdane skladbe skupine, posnete v studiu, medtem ko ‘Heim’ (doma) prinaša akustične verzije nekaterih njihovih skladb, izvedene v živo. Po besedah Georga so z akustičnimi nastopi tudi sami ugotovili, da njihove skladbe vsebujejo neko strukturo, v klasičnem smislu zgradbe skladbe. S temi ‘unplugged’ koncerti so v svojih skladbah našli posebno energijo in goloto, ki je pomembno vplivala na njihov prihajajoči studijski izdelek. Veliko skladb je, v nasprotju s standarnim ‘delovnim’ procesom skupine, tokrat najprej nastalo v akustični verzijah, iz katerih so se šele kasneje razvile v mogočne instrumentale in končne verzije skladb, po katerih Sigur Rós tako slavijo. Leto 2008 ustvarjalni Islandci zaznamujejo s petim studijski album naslovljenim ‘Með suð í eyrum við spilum endalaust’, kar bi v slovenščini pomenilo ‘z brenčanjem v ušesih igramo neprestano’.
‘Með suð í eyrum við spilum endalaust’ je tudi prvi album, ki je bil posnet tudi izven Islandije – poleg Reykjavíka so snemali tudi v New Yorku, Londonu in Havani. Prav tako izdelek vsebuje prvo skladbo Sigur Rós napisano v angleškem jeziku (‘All Alright’); ostale so seveda v islandščini. Koproducent albuma je Mark ‘Flood’ Ellis, ki je v preteklosti že sodeloval z znanimi imeni svetovne glasbene scene (U2, Depeche Mode …).  Album se sveti v popolni nepopolnosti živih posnetkov, zvokov drobljenja prstov po kitarskih strunah, počenih not; na albumu je tudi nekaj najbolj radostne glasbe, kar so jo Sigur Rós kdaj posneli. Jónsi je album opisal z besedama hiter in zabaven; besedi, ki nedvomno (še) nista bili uporabljeni v kontekstu glasbe Islandcev. A s tem albumom so se Sigur Rós nedvomno izognili stereotipni asociaciji na svoj geografski izvor in njegov vpliv na glasbo, ki jo ustvarjajo. Magičnosti in skrivnostnosti Islandije pa se Sigur Rós povsem ne bodo otresli nikoli, čeprav so s tem albumom dokazali, da lahko v svoji glasbi prikažejo tudi poletje (in ne le zime).

Pot, ki je Sigur Rós niso ubrali …

Po nekajletnem premoru, ki so si ga Sigur Rós privoščili po izidu zadnjega albuma in obširni svetovni turneji, ki je le-temu sledila, izidu koncertnega albuma ter spremljajočega filma ‘Inni’, so se v letošnjem letu vrnili – tako na koncertne odre, presenetili pa so tudi z novim albumom ‘Valtari’ (parni valjar). Vseh osem skladb na 54-minutnem albumu zveni kot alternativna glasbena pot, ki je Sigur Roś niso ubrali po izidu njihovega nenaslovljenega albuma ‘( )’. Pogosto brez formalnih struktur in mestoma bolj ustvarjajoč atmosfero kot samo skladbo, nov izdelek (ki so ga Sigur Rós, mimogrede, opisali kot plaz v počasnem posnetku) predstavlja protiutež enakomernega in hkrati nezavednega prehajanja zasedbe Sigur Rós k vse večji splošni prepoznavnosti (ali preko vseprisotne ‘zvočne postelje’ ali preko emocijskih bližnjic v tem ali onem filmu). Leta 2011 si je zasedba skupaj z ‘mešalcem’ Alexom Somersom zadala vestno, skoraj forenzično nalogo – povezati raznolike sestavne dele v kohezivno in čarobno celoto. Čeprav vse skupaj zveni precej ne romantično, je rezultat vse prej kot takšen.

Zgoraj zapisana vrstice o glasbenem razvoju in karieri skupine Sigur Rós vsekakor ne predstavlja nadarjene četverice v vsem sijaju. Poleg studijskih albumov, live albumov, dokumentarnih filmov ipd. so Sigur Rós v svoji bogati glasbeni karieri sodelovali pri mnogih ustvarjalnih projektih – eden od njih je projekt ‘Rímur’ Steindórja Andersena. Steindór je pripovedovalec/ pevec tradicionalnih islandskih melodij, poezije, imenovane Rímur, ki pripoveduje zgodbe o islandskih herojih, epskih bitkah, ki so se pripovedovale od ust do ust zadnjih nekaj stoletij. Ampak, vrnimo se k Sigur Rós – na EP-ju ‘ Rímur’ so s Steindórjem Andersenom sodelovali pri 3 delih (od 6 objavljenih na EP-ju). Prav tako so ‘uglasbili’ dokumentarni film ‘Hlemmur’, prearanžirali dve tradicionalni islandski skladbi za film ‘Englar Alheimsins’ in še bi lahko naštevali. A nekaj naj ostane za prihodnjič.