O SKLADBI “HYPE”
“Don’t belive the hype!” so že davnega leta 88 vzklikali Public Enemy. “Hype” ali pomp, kakor bi lahko rekli po naše, je umetno ustvarjena pozornost, ki se sčasoma izkaže za nepotrebno in neupravičeno. Hype je začasen, izpuhti, talent in kvaliteta pa sta tista, ki ostaneta za vedno.
Čeprav je Marko Kocjan takrat štel šele tri leta in ga še nihče ni klical Emkej, mu je pesem ostala v spominu in ga našla leta kasneje. “Po 32 letih je še kako relevantna, njen refren pa bi moral postati mantra sodobnega časa,” pravi o pesmi, katere delček refrena je uporabil v uvodu pesmi.
Glasbena industrija je izumiteljica hypea, a tam je morda še najmanj škodljiv. “S pojavom internenta, hype lahko ustvarimo za katerokoli stvar. Vedno težje je namreč razlikovati med viri, ki so vredni zaupanja, in tistimi, ki niso. Pomislite samo, koliko časa ste nazadnje porabili za nakup najbolj zdravega jogurta,” nam da misliti Emkej.
V političnih vodah je hype orodje za širjenje lažnih novic. Z razširjanjem neresničnih informacij, ki jih veljaki obrnejo v svoj prid, največji mojstri manipulacije celo zmagujejo na volitvah. Ampak dosti o politiki. V današnjem svetu ni težko ustvariti občutka, da je nekaj vznemerljivo, vabljivo in “must see”, se pa v praksi dostikrat zgodi, da pod vsem tem pravzaprav ni ničesar, kar bi bilo zares vredno naše pozornosti. “Hype je v letu 2020 naprodaj, in to poceni. Kupite ga lahko v obliki sponzoriranih postov, všečkov, plačanih oglasov, streamov in celo kupljenih ogledov na YouTubeu. Če je hype upravičen, pa se bo pokazalo na koncertih. Če bodo sploh še kdaj dovoljeni,” je ob koncu leta 2020, v katerem je imel zgolj 5 koncertov, Emkej malenkost pesimističen. O glasbenih kolegih, ki si pozornost kupujejo z lažnimi številkami pa: “Naj ta denarjraje podarijo v dobrodelne namene. Ne razumem, kako si lahko nekdo kupuje lažne številke, medtem ko so ljudje lačni.”
Po 20 letih ustvarjanja, si za Emkeja upamo trditi, da je pomp okoli njega, upravičen. S svojim besedilom za pesem Hype, je še enkrat zadel tiste, ki si sicer resnici morda nikoli ne bi upali pogledati v oči, marsikateremu poslušalcu, pa jih je morda celo odprl.