Sleaford Mods
Novi album ‘Spare Ribs‘ po mnenju kritikov najboljši album Sleaford Mods do zdaj.
Foto | Alasdair McLellan
Jason Williamson in Andrew Fearn sta s svojim eksplozivnim in surovim stilom pred več kot desetimi leti osvežila britansko glasbeno sceno. Najnovejši, šesti album “Spare Ribs” pa je po mnenju kritikov njun najboljši album do zdaj.
Dvojec iz Nottinghama, polemični Jason Williamson in multitalentirani producent Andrew Fearn, sta s svojo uporniško filozofijo in elektro post punk glasbo, prinesla pravi zasuk na britanski glasbeni sceni. Na šestem studijskem album ‘Spare Ribs’ se predstavljata z neponovljivim in strašljivim smislom za humor kjer se distancirata od dvoličnosti, neenakosti in apatije, izražata bes in zmedenost do britanskega establišmenta in načina, na katerega so se odločili spopasti z epidemijo in covid-19 krizo.
Prvič v svojem delovanju imata Sleaford Mods na albumu tudi goste, ali bolje rečeno gostje.V skladbi “Nudge It” gostita pevko Amy Taylor iz avstralskega punk benda Amyl and the Sniffers, v skladbi “Mork N Mindy” pa novo zvezdo britanske indie scene iz Leicestera, Billy Nomates. Billy je postala zaveznica Sleaford Mods od trenutka, ko jim je poslala svojo glasbo preko Instagrama (Williamson se je pojavil tudi na njenem albumu objavljenem avgusta 2020).
Kritiki so novi album značilnega dvojca proglasili za najboljšega v njuni karieri:
“It’s captivating, their best album yet” The Times 5 stars
“Their best album yet” 5/5 NME
“Album of the Month” MOJO 4 Stars
“Richly detailed, brutally succinct lyrics are like weapons of mass verbal destruction” Sunday Times Culture, Album of the Week
“Never before has there been a greater need for the full Sleaford Mods treatment” Clash 8/10
“Faultless” – Gigwise 10/10
Foto | Alasdair McLellan
Nekaj dni po uvedbi prve karantene, spomladi 2020, v Veliki Britaniji je Jason Wiliamson pretrpel resne poškodbe hrbta. Kot dvanajstletnik je bil na operaciji hrbtenice, zato je bil vajen rednih funkcionalnih treningov. Glede na to, da so bile v času karantene dvorane za vadbo zaprte, je Jason z obsesivnim treniranjem, ki ga je izvajal kar doma obudil stare rane ter z močnimi bolečinami končal v domači postelji.
Svoje frustracije je pretočil v eksplozivno kreativnost iz katere se je rodil album “Spare Ribs”. V tem kreativnem procesu je nemirno potegnil vzporednice med klavstrofobičnim okoljem malega britanskega mesta, v katerem je odrasel, klavstrofobijo sobe v kateri je lani obtičal po poškodbi hrbtenice (Top Room) in klavstrofobije, izzvane s karanteno. Andrew je nato nadaljeval in s svojo glasbo dopolnil skladbe, a med njima ni bilo nobenega eksplicitnega in velikega dogovora o konceptu razvoja albuma. “Ne dihava en drugemu za vrat”, je povedal Andrew Fearn. “Zavedam se, da ni nič hujšega od benda, ki samo izdaja album za albumom in na koncu zveni enako. Mislim, da se v mnogih skladbah bendov lahko začuti ta “ustvarjalni” proces. Obstajajo bendi, ki so posneli boljše skladbe od tistih, ki so jih izdali, a jim je preveč ljudi dihalo za vrat,” je še dodal.