V Hali Tivoli, se je 29.10.2012 na odru zvrstilo več kot 40 slovenskih glasbenikov, ki so v eni uri pričarali venček pesmi, ki gredo vedno v ušesa in bodo ostale večne. Publiko je začela ogrevati britanska skupina Zulu Winter, na žalost se je dvorana ob njihovem nastopu začela šele dobro polniti. Že zbrani pa so v njihovem uvodnem nastopu uživali.
Dvorana se je do prihoda skupine Elevators že dodobra napolnila in zabava se je pričela. Začeli so s pesmijo V aorto, Benč pa je bil prvi, ki je odpel pesem primerno večeru Ta noč je moja, sledile so Sestre, ki so prinesle Samo ljubezen, Tinkara Kovač je priletela na Krilih ljubezni.
Tabu Tina in Nina Vodopivec sta Divje noreli po odru, Katarina Mala nas je prišla pozdravit s Ciao, Ciao. Neisha pa s skladbo Planet za zadet. Manouche s pesmijo Kje si lubi, Lara Love pa nas je spomnila na začetke skupine, LeeLooJamais – Ne zameri mi, Aleksander Mežek s svojo večno Julijo. Andrej Šifrer s pesmijo To se govori. Adi Smolar, Daleč je za naju pomlad, Neca Falk pa nas je popeljala zlate čase slovenske glasbe z Vsi ljudje hitijo.
Alenka Godec je dodala Danes bo srečen dan, Mina Špiler, pa nas je spomnila da je September že mimo.
Oto Pestner je s svojim nastopom očaral Halo Tivoli s pesmijo Trideset let. Prišel je tudi Billy iz skupine Bombe, ki je bil Srečen na svoj žalosten način. Vlado Kreslin z pesmijo Še je čas, Jani Kovačič pa z Oto Pestnerjem in akapela zborom in skladbo Delam. Ukradel sem Bicikl, Letečih potepuhov, pa je odmevalo po celi dvorani.
Nikolovski, Zlatko, Murat & Jose, Klemen Klemen, Kosta, Trkaj, so bili predstavniki rap ritmov in Muratov beatbox vložek je bil več kot odličen.
Ali en-ov burek Sirni in mesni pa se je slišal v instrumentalu. Jernej in Tone – Mi2 sta nas odpeljala v toplice, Grega Skočir pa je s Črnim tulipanom publiko popeljal do vrelišča. Peter Lovšin, nas je spomnil da je čas za Totalno revolucijo, Anja Rupel pa je z Mojo mamo obujala spomine na Videosex.
Ob prihodu Tomija iz Siddharte je v dvorani zadonelo, popeljal nas je namreč na Na sonce, Borut Marolt frontmen skupine Niet, nam je pel Lep dan za smrt. Venček se je tudi zaključil primerno s pesmijo Čas, skupine Dan D s Tokacom na odru.
Res čas hitro beži in ena ura se je odvrtela, kot bi mignil. Vsaki pesmi je povprečno pripadalo 72 sekund. Bilo je kratko in sladko. Pogrešali smo Magnifica in Zorana Predina. Vendar njuna Silvija in Praslovan sta bila vseeno slišana v instrumentalu. Večno zimzeleno melodijo, lahko bi rekli himno slovenske popevke skladbo Poletno noč, ki naj bi jo prvotno morala zapeti Severa Gjurin, katero smo tudi pogrešali, pa je odpela kar Marjana Deržaj z pomočjo Elevatorsov in sodobne tehnologije.
Približno 3500 glava množica je srčno prepevala na ves glas in se poklonila ikoni slovenske glasbe.
Še posebej je potrebno pohvaliti skupino Elevators, ki so poskrbeli za odlično glasbeno spremljavo vseh nastopajočih.
Skoraj 4 urni večer je sklenila skupina Keane, ki so s profesionalnim nastopom do konca razplesali in razpeli malo dvorano Hale Tivoli.
Slišane so bile pesmi, ki so tako in drugače zaznamovale našo glasbeno zgodovino v 40 letih. Val 202 nam je včeraj pričaral vsaj kanček nostalgije široko kvalitetnega izbora slovenske glasbe, ki se ga bomo še dolgo spominjali v upanju, da se naši glasbeniki spet kmalu podobno združijo.